NARAVNE
VREDNOTE
PTIČI
Breguljka
Sistematika
Družina: lastovke Hirundinidae
Red: pevci Passeriformes
Značilnosti
Je naša najmanjša lastovka. Po hrbtu je rjava, spodaj pa bela z rjavim pasom pod vratom. Tudi rep je kratek. K nam prileti konec aprila in v začetku maja. Vzdolž rek išče sveže erodirane strme bregove iz mivke za gnezdenje. Kolonijo zapustijo v drugi polovici julija.
Gnezdenje
Gnezdo si par izkoplje v navpični steni iz mivke. Tako se zavaruje pred talnimi plenilci (kače, podlasice …). Nekoč so bile kolonije ob sveže erodiranih rečnih stenah, danes pa se zaradi regulacij rek (kamniti nasipi) zatekajo tudi v gramoznice.
Status v Sloveniji in Posavju
Močno ogrožena vrsta, v Evropi pa upadajoča vrsta. V Posavju gnezdi občasno ob sami reki (pod Čatežem, 1999) ter v gramoznici Vrbina (več let). Gnezdenje ogroža zaraščanje strmih sten, ki omogoča dostop plenilcev ter predvsem človeški posegi v gramoznicah (odvoz gramoza, radovedni kopalci motijo in tudi uničujejo rove, zasipavanje gramoznic z odpadki).
PTIČI
Čebelar
Sistematika
Družina: legati Meropidae
Red: vpijati Coraciiformes
Značilnosti
Eden najbolj pisanih evropskih ptičev, ki ga zlahka prepoznamo tudi po značilnem oglašanju in letu.
Gnezdenje
Iz prezimovanja se vrne šele v maju. Gnezdi v rovu, ki ga par izkoplje v navpično steno iz drobno zrnatega materiala (mivka, droben pesek). Največja slovenska kolonija je v peskokopu Bizeljsko, kjer je urejena tudi opazovalnica.
Status v Posavju
Poleg kolonije na Bizeljskem nastaja nova v peskokopu Raka na robu Krakovskega gozda. Posamezni pari pa so uspešno gnezdili v gramoznici Vrbina ter celo na krški sanitarni deponiji pri jedrski centrali.
Je vrsta, ki jo varuje Bernska konvencija.
PTIČI
Čopasti ponirek
Sistematika
Družina: ponirki Podicipedidae
Red: ponirki Podicipediformes
Značilnosti
Lahko prepoznavna ptica velikosti race, ki jo najdemo v stoječih celinskih vodah in na morju. V svatovskem perju ga prepoznamo po ušesnem in temenskem čopu. Že ime pove, da se izredno dobro potaplja (hrana so pretežno ribe). Pri tem mu pomagajo noge, ki so nameščene na koncu trupa. Z njimi pa skoraj ne more hoditi po kopnem. Poleti izredno redko.
Gnezdenje
Gnezdi na plavajočem kupu rastlinja, ki ga “pritrdi” na vejo ali med vodne rastline (slika). Po skoraj mesecu valjenja se izležejo puhasti begavci (običajno 4), ki poletijo po poteku naslednjega meseca. Do takrat pa stalno glasno prosjačijo za hrano neutrudno loveča starša. Mladiči pogosto zavetje poiščejo na hrbtu.
Izredno zanimivo je opazovanje svatovanja, ki lahko traja zelo dolgo.
Status
Za malim ponirkom je naša najbolj pogosta vrsta ponirka. Poleti je na naših stoječih vodah okoli 200 do 300 parov, preko zime pa se število potroji. Prvo gnezdenje v Posavju je bilo opazovano 1998. leta v gramoznici Vrbina (Brežice). V letu 1999 je bilo gnezdenje neuspešno, v letu 2000 (slika) pa sta gnezdila kar dva para (vsaj eden uspešno). Število gnezdečih parov se povečuje.
