ZGODOVINA
KS DOLENJA VAS
NEKOČ IN DANES
Pred drugo svetovno vojno je bilo prebivalstvo po večini kmečko. Le malokdo se je preživljal kot mezdni delavec, izobraženih skoraj ni bilo. Med drugo svetovno vojno je naše kraje doletela okupacija. Že leta 1941 je takratna zasedbena oblast nasilno izselila večino prebivalcev iz svojih domov in jih namestila v taborišča širom takratne Nemčije. Vsi nasilno izseljeni so postali brezpravni tujci na prisilnem delu. Leta 1945, ko je bila vojna končana, so se ljudje vrnili na svoje domove.
Krajevna skupnost Dolenja vas je zgradila leta 1971 krajevni vodovod, ki oskrbuje skoraj vsa gospodinjstva z zelo kvalitetno pitno vodo. V letu 1970 je kraj dobil prve telefonske priključke, v letih 1998 in 2001 pa je bila telefonija v vseh gospodinjstvih. Leta 2000 je kraj dobil kabelsko televizijo z oddajnikom na Grmadi. Leta 1951 smo dobili železniško postajo Libna.
IZGNANSTVO PREBIVALCEV KS DOLENJA VAS
Kot mnogo drugih krajev je tudi vaščane Krajevne skupnosti Dolenja vas med 2.svetovno vojno doletela kruta usoda izgnanstva. Nemški okupator je zavzel slovensko ozemlje, njegove prebivalce pa kot delovno silo uporabil v koncentracijskih in delovnih taboriščih ter kot pomoč pri nemških družinah.
Nekaj spominov in pričevanj izgnancev je zbranih v zborniku Krajevna skupnost Dolenja Vas ob 50- letnici vrnitve iz izgnanstva.
»Ob izselitvi so Nemci izselili skoraj 90% prebivalstva. Doma so ostali samo železničarji in redki posamezniki. V prazne domove pa so Nemci naselili Kočevarje in Besarabce. Že tako siromašne vasi so bile med vojno močno opustošene, polja in vinogradi zanemarjeni. Veliko hiš in gospodarskih poslopij je bilo porušenih, tako mnogi izgnanci ob vrnitvi niti niso našli svojega doma, po katerem so tako hrepeneli. Kljub temu so bili srečni, saj so bili spet doma, na svojem in v svoji domovini. složno so prijeli za delo in stare rane so se začele celiti. Rasli so novi domovi, z njimi pa je umirala stara kmečka idila: s slamo krite majhne hiške z malimi okni, večje pa tudi z lesenimi ganki. Le nekaj hiš v središču Dolenje vasi je bilo že pokritih z opeko kajti stare je uničil požar. Kmetije v starem smislu so se spremenile v svetle domove delavskih in delavsko-kmečkih družin, ki tudi danes prevladujejo po naših vaseh.« (Volčanšek, 1995)
Vir: Volčanšek, J. (1995). Naša krajevna skupnost pred selitvijo. V Volčanšek, J., Volčanšek, M., Vodopivc, B., Prednanič, P., Vogrinc. J. (ur.), Krajevna skupnost Dolenja vas ob 50- letnici vrnitve iz izgnanstva (str. 15-16). KS Dolenja vas
»O moj preljubi, dragi dom,
Za te srce gori, gori…«
»To pesem smo vadili otroci pri pevski uri v šoli tik pred drugo svetovno vojno. Takrat se niti nismo zavedali pomena teh besed, saj smo prihajali v šolo vedri in sproščeni, vsak od svojega doma. Kaj v resnici pomeni »moj preljubi, dragi dom«, smo čutili šele takrat, ko smo ga izgubili.« (Vodopivc, 1995)
»Okupatorjevi vojaki so prišli na naš dom, še preden je nastal dan 29. oktobra. Pustili so nam pol ure časa, da si pripravimo najnujnejše. S seboj smo smeli vzeti le toliko, kolikor smo lahko nosili. Slovo od doma je bilo žalostno, še bolj pa negotova usoda v tujini.« (Vodopivc, 1995)
Vir: Vodopivc, B. (1995). O moj preljubi, dragi dom… V Volčanšek, J., Volčanšek, M., Vodopivc, B., Prednanič, P., Vogrinc. J. (ur.), Krajevna skupnost Dolenja vas ob 50- letnici vrnitve iz izgnanstva (str. 24-25). KS Dolenja vas
PESEM IZGNANCEV
Teraž Zofi, por. Rožman (Elgersburg, Turingen, 1. 1. 1942)
Vir: Teraž, Z. (1995). Pesem izgnancev. V Volčanšek, J., Volčanšek, M., Vodopivc, B., Prednanič, P., Vogrinc. J. (ur.), Krajevna skupnost Dolenja vas ob 50- letnici vrnitve iz izgnanstva (str. 25-26). KS Dolenja vas
ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE LIBNA
Na vrhu hriba Libna je v času starejše železne dobe stala utrjena naselbina, na pobočjih pod vrhom pa so se razprostirala grobišča tedanjih prebivalcev. Prvič so naselbino postavili okrog leta 650 90 pr. n. š. in jo utrdili le s preprostim zemljenim nasipom s palisado. Pozneje so nasipu dodali kamnito konstrukcijo, do konca starejše železne dobe pa so v sistem obrambnega obzidja vključili še en zid. Proti koncu 5. stol. pr. n.š. pomembnost naselbine počasi zamira, kar sovpada z zatonom halštatske družbe nasploh.
Pripadajoče gomilno grobišče so arheologi odkrili na vzhodnih terasah pod vrhom in na jugozahodni terasi nad Staro vasjo. J. Pečnik in W. Gurlitt sta v letih 1884-86 prekopala 12 gomil vzhodne nekropole. Do druge svetovne vojne je številnim raziskovalcem (J. Szombathy, O. Fichbach, R. Hoernes in dr.) uspelo prekopati večji del grobišča. Po vojni so nekaj gomil raziskali F. Stare (1954), S. Škaler in T. Knez (1962, 1969). Odkritih je okrog 70 gomil, ki so večinoma vsebovale do 10 grobov. V grobove bogatejših bojevnikov so poleg bojne opreme kot so čelade, sulice, bojne sekire in puščice, našli priloženo tudi konjsko opremo in v bližini pokopanega konja. Med pridatki v ženskih grobovih prevladujejo nakitni predmeti – bronaste, steklene in jantarne zapestnice in ogrlice.
Arheološke najdbe z Libne hranijo Prirodoslovno-zgodovinski muzej na Dunaju, Joanneum v Gradcu, Narodni muzej v Ljubljani in Posavski muzej Brežice.
Tekst pripravila: Alenka Jovanović
Višja kustosinja za arheologijo
Posavski muzej Brežice
